Enostavnejša razmerja ustvarjajo bolj harmonične odnose; bolj zapletena razmerja ustvarjajo disonantne odnose. Na primer, dva zvoka, katerih frekvence sta med seboj povezani v razmerju 2 do 1 (morda je eden 440 Hz, drugi pa 880 Hz), tvorita oktavo.
Enostavnejša razmerja ustvarjajo bolj harmonične odnose; bolj zapletena razmerja ustvarjajo disonantne odnose. Na primer, dva zvoka, katerih frekvence sta med seboj povezani v razmerju 2 do 1 (morda je eden 440 Hz, drugi pa 880 Hz), tvorita oktavo.