Ko dva vala s podobno frekvenco prispeta na isto točko in se prekrivata, se izmenično konstruktivno in destruktivno vmešavata. To izmenično je znano kot utrip, ker proizvaja neprijeten utripajoč zvok. ... Ta val niha v amplitudi ali utripih s frekvenco, imenovano frekvenca utripov.
- Kaj se zgodi, če imata dva vala enako frekvenco?
- Ali ista frekvenca pomeni isto valovno dolžino??
- Lahko imajo valovi enako frekvenco, vendar različno valovno dolžino?
- Ali valovi potrebujejo enako frekvenco, da motijo?
Kaj se zgodi, če imata dva vala enako frekvenco?
Bližje kot sta frekvenci vala drug drugemu, manj pogosti so utripi. Ko imata dva vala enako frekvenco, ne bo nobenih udarcev.
Ali ista frekvenca pomeni isto valovno dolžino??
Ob predpostavki, da se sinusni val giblje s fiksno hitrostjo vala, je valovna dolžina obratno sorazmerna s frekvenco vala: valovi z višjimi frekvencami imajo krajše valovne dolžine in nižje frekvence imajo daljše valovne dolžine.
Lahko imajo valovi enako frekvenco, vendar različno valovno dolžino?
4 odgovori. Na primer v dvohladnem mediju (https: // en.wikipedija.org/wiki/Birefringence), je valovna dolžina odvisna od polarizacije, zato imata lahko dva vala v istem mediju in z isto frekvenco, vendar različno polarizacijo različne valovne dolžine.
Ali valovi potrebujejo enako frekvenco, da motijo?
Ne; do motenj valov pride, kadar medsebojno vplivata dva vala katere koli frekvence, enake, skoraj enake ali zelo različne. Molekula zraka poleg vašega ušesa se lahko na primer odzove le na vsoto vseh različnih zvočnih valov, ki do nje pridejo kadar koli.