Pogost podtip obsesivno -kompulzivne motnje (OCD) je Harm OCD. Ljudje s Poškodbo OCD doživljajo vsiljive nezaželene misli ali podobe (znane tudi kot obsedenosti), kako prizadeti druge okoli sebe. Udeležujejo se tudi kompulzij, katerih cilj je razbremeniti stiske, ki jih povzročajo te obsedenosti.
- Ali vas lahko OCD naredi nasilnega?
- Ali OCD velja za resno duševno bolezen?
- Kaj ne bi smeli povedati nekomu z OCD?
- Kdaj OCD postane nevaren?
Ali vas lahko OCD naredi nasilnega?
Na splošno lahko življenje z OCD in spopadanje z njegovimi simptomi povzroči frustracije, zmedenost in jezo. Občutek nesporazuma in prekinitev obredov lahko poveča tudi jezo. Čeprav je jeza običajno, naravno čustvo, se lahko v nekaterih primerih spremeni v agresivno, nasilno vedenje.
Ali OCD velja za resno duševno bolezen?
Resne duševne bolezni vključujejo hudo depresijo, shizofrenijo, bipolarno motnjo, obsesivno kompulzivno motnjo (OCD), panično motnjo, posttravmatsko stresno motnjo (PTSD) in mejno osebnostno motnjo. Dobra novica o duševnih boleznih je, da je okrevanje možno.
Kaj ne bi smeli povedati nekomu z OCD?
Kaj ne bi smeli reči nekomu z obsesivno-kompulzivno motnjo
- "Brez skrbi, tudi jaz sem včasih OCD."
- "Ne izgledaš, kot da imaš OKP."
- "Želim priti in očistiti mojo hišo?"
- "Delaš se neracionalno."
- "Zakaj se ne moreš kar ustaviti?"
- "Vse je v tvoji glavi."
- "To je samo potegavščina. Ni resno."
- "Samo sprosti se."
Kdaj OCD postane nevaren?
Obsesivno-kompulzivna motnja (OCD) je kronično duševno stanje, pri katerem neobvladljive obsesije vodijo v kompulzivno vedenje. Ko to stanje postane hudo, lahko posega v odnose in odgovornosti ter znatno zmanjša kakovost življenja. Lahko je izčrpavajoče.